Lara Kovačič, Klaudija Blatnik, Tanja Lipaj

Erasmus+

Lara Kovačič, Klaudija Blatnik, Tanja Lipaj

Poljska

Naša Erasmus izkušnja

V študijskem letu 2021/22 smo dobile priložnost udeležiti se Erasmus+ prakse v tujini. O opravljanju prakse v tujini nismo nikoli niti razmišljale. Tanja se je tritedenske izmenjave udeležila že v srednji šoli, midve pa o tem nisva vedeli nič. Zavedale smo se, da nam bo ta priložnost za vedno ostala v spominu.

Šola nam je ponudila štipendijo ERASMUS+, in nam s tem omogočila, da  trimesečno prakso opravljamo v tujini. Izbrale smo Poljsko, natančneje Varšavo. Iskreno povedano smo že na začetku imele ogromno zapletov in nepotrebnih problemov. Najprej smo dolgo iskale delodajalca. Našle smo pet ponudb… vsi so nas zavrnili. Bile smo panične, kaj če nam ne uspe? Tedni so minevali hitreje kot kadarkoli in datum za prijavo se je bližal. Vmes smo obupale in smo se celo noč pogovarjale kam storiti, ali naj prakso opravljamo v Sloveniji… 

Vsak dan smo obiskovale stran za prakso, če so kakšne nove ponudbe. IN KONČNO! Nova ponudba, kamor so nas takoj sprejeli. Torej praksa je urejena, delo imamo. Amm, kaj pa stanovanje? Kriza. Dva tedna do roka, imele smo prakso, stanovanja pa ne. Zopet isto, deset ponudb, vse zavrnjene oziroma zasedene. Na pomoč je vskočila naša prijateljica iz Varšave in se dogovorila za stanovanje, ki je bilo malo izven Varšave. Torej vse urejeno, praksa, stanovanje in letalske karte ter obsežna dokumentacija. Čakalo nas je samo še potovanje… Vsaj misile smo tako… Vendar so nam nepričakovano odpovedali letalske karte. Samozavestno smo vedele, da če smo rešile vse probleme, bomo pa še to. Odločile smo se za 21 urno potovanje z avtobusom, saj druge izbire v zadnjem trenutku žal ni bilo.

Tudi po prihodu se problemi niso končali. Najprej smo 45 minut iskale prevoza do stanovanja. Sneg je padal, kot da smo prišle v Sibirijo, namesto na Poljsko. Koda stanovanja ni bila prava, signal na telefonu je bil slab… Konec problemov! Čakalo nas je samo še odkrivanje nove kulture in polne roke dela. 

Prvi dan prakse smo imele sestanek z mentorico, ki nam je dajala naloge. Ukvarjale smo se z grafičnim oblikovanjem, urejanjem fotografij, videov, plakatov… Delo nam je bilo več kot všeč. Lahko smo delale v delovnih prostorih podjetja ali od doma… Naš urnik je bil zelo fleksibilen, zato smo imele dovolj časa za raziskovanje nove države.

Erasumus+ nam je omogočil spoznavanje novih ljudi, kulture in najpomembneje, dal nam je priložnost za razvijanje samostojnosti. Trije meseci so zelo hitro minili in uživale smo vsako sekundo . Čeprav nas je bilo na začetku zelo zelo strah nove države, tujih navad, smo se kar hitro navadile.

Zares smo hvaležne tako šoli kot Erasmusu, da smo dobile to priložnost. Priporočale bi jo vsakomur. Na začetku je morda malo strahu, ampak izkušnje, ki jih dobiš, so vredne vsakega napora. Če le imate možnost, se odločite za prakso v tujini, ker je res čisto drugače delati nekje drugje, kot doma, v Sloveniji.

Lara Kovačič, Klaudija Blatnik, Tanja Lipaj